7:30

otvoritev

8:30 – 9:00

prijava in individualni razgovori s koordinatorji

9:00

zbor udeležencev

Pozdrav dekanice Fakultete za naravoslovje in matematiko UM izr. prof. dr. Nataše Vaupotič (10 min)

Nagovor mag. Boruta Čamplja in/ali dr. Andreje Barle Lakota (10 min)

Splošni uvodnik vodje projekta izr. prof. dr. Ivana Gerliča:
Prikaz ciljev in dosedanje realizacije ter nadaljnje usmeritve (20 min)

Pričetek šolskega leta 2009/2010 sovpada z zaključkom 1. faze projekta in prehodom v 2., osrednjo fazo. Prispevek bo prikazal rezultate našega dosedanjega dela v 1. fazi, na podlagi katerih so nastale zanimive analize, teoretična dognanja in sodobna didaktična gradiva osnovnih treh naravoslovnih strok: biologije, fizike in kemije, ter podpornih strokovnih področij. Nakazane bodo tudi usmeritve za nadaljnje delo.

Doc. dr. Andrej Šorgo:
Predavanje o generičnih in skupnih kompetencah (20 min)

Kako v procesu izobraževanja pripraviti človeka, da bo znal delovati na ustrezen način v situacijah, ki so bile neznane v času njihovega izobraževanja je danes eno od temeljnih vprašanj, na katere ni enoznačnega odgovora. Pozornost mnogih je usmerjena v razvoj kompetenc, kaj pa so sploh kompetence, kako jih razvijati in zakaj bi jih razvijali bodo vodila v predavanju.

Odmor za kavo

11:00 – 12:30

Predstavitev gradiv in načrt dela
(moderator izr. prof. dr. Ivan Gerlič)

Biologija (doc. dr. Andrej Šorgo)

Poučevanje biologije, kot naravoslovne znanosti, ima z drugimi naravoslovnimi predmeti več skupnega, kakor je med njimi razlik. Na vsebinski ravni obravnave so organizmi kompleksno organizirana oblika materije, sestavljene iz večine vsej materiji skupnih atomov in vsej materiji skupnih fizikalnih zakonov. Prav zaradi tega smo skupaj s fiziki in kemiki varuhi eksperimentalno laboratorijskega dela. V marsičem pa je poučevanje biologije posebnost, saj je ta materija pridobila številne lastnosti, ki jih neživo nima. Predvsem ob obravnavi  človeka pa se mora biolog srečuje z družboslovci, humanisti in umetniki.

V preteklem letu smo začeli razvijati idejo poučevanja z mislijo, ne poenotenja, temveč razvijanja tistih kompetenc, ki jih lahko uspešneje razvijamo skupaj, kakor vsak zase. Gradiva, ki so nastala, nakazujejo veliko pestrost pristopov z željo po večji končni kakovosti znanja in njegovi trajnosti. Avtorji gradiv ugotavljajo, da je osnova naravoslovnega dela opazovanje, ki ga je potrebno sistematično razvijati. Poučevanja tudi ni več brez uporabe IKT, ki pa ne more in ne sme biti uporabljen le kot multimedija, temveč  v naravoslovju tudi kot instrument v preučevalnem delu. Do živih bitij moramo vzpostaviti pozitivni odnos, saj so sopotnice na vesoljski ladji  Zemlja, edinemu planetu za katerega zagotovo vemo, da je na njem življenje, in vzpostavljanje odnosa do organizmov je ključna postavka biologije. Evolucija je velika biološka tema, ki pa burka duhove tudi v družbi, zato je njeno poznavanje ne le šolsko, temveč civilizacijsko znanje. Človek se je naučil izkoriščati organizme v svojo korist in temu je namenjeno poznavanje biotehnologije.

Fizika (mag. Robert Repnik)

Nacionalni projekt Razvoj naravoslovnih kompetenc (RNK) je sedaj tik pred začetkom praktičnega dela, saj se bodo na šolah preverjala gradiva, pripravljena v zadnjih mesecih. Tako pri fiziki kot drugih naravoslovnih in podpornih predmetih smo se osredotočili na del nabora generičnih kompetenc, ki izhajajo iz smernic Australian Educational Council in ki so najtesneje povezane s poukom naravoslovja. Razen tega smo upoštevali tudi za fiziko značilne kompetence, kjer smo si spet pomagali s cilji in izsledki mednarodnih projektov. V pomoč pri načrtovanju strategij za uspešno izvedbo projekta RNK in pripravo primernih gradiv so nam bili tudi izidi uspešnosti slovenskih šolarjev v nacionalnih in mednarodnih preskusih znanja, kot je TIMSS. Sestavni del kompetenc niso samo vsebinska znanja, temveč tudi spretnosti, odnosi in čustvene sestavine, vse skupaj pa omogoča prožnost in prenosljivost znanja v širšem pomenu. Posebno prenosljivost znanja, ki pomeni med drugim prenos iste znanstvene metode ali teoretičnega modela iz znanega fizikalnega področja na novo, sodobno področje, je v današnjem hitrem razvoju znanosti in tehnike izjemno pomembna.  

Fizikalna gradiva vsebujejo zanimive didaktične prijeme, s trajnostnim razvojem povezane sodobne vsebine in raznovrstne preskuse znanja, ki se dotikajo tudi kompetenc. Med vsebinami za osnovnošolski in srednješolski nivo omenimo jedrsko elektrarno Krško, svetlobne celice, vzgon, gostoto kapljevin in trdnin, plavanje, Galilejevo delo v astronomiji, električni tok, fiziko v športu (servisiranje pri tenisu), navor in vrtenje ter pretakanje sipkih snovi. Pri isti temi/nalogi, če je spretno sestavljena, lahko najdemo več fizikalnih pojmov, npr. premo in krivo gibanje ter merjenje (posredno iz posnetkov kamere) pri servisu igralca tenisa. Še pomembnejše je, da takšne vsebine s spodbujanjem kritičnega razmišljanja in različnih načinov dela razvijajo naravoslovne kompetence.

Kemija (dr. Nika Golob)

Zahtevna naloga, ki smo se je lotili s projektom Razvijanje naravoslovnih kompetenc pred letom dni, že prinaša nekatere rezultate dela. V kemijski skupini smo temeljito pregledali obstoječe mednarodne in nacionalne študije naravoslovne pismenosti naših učencev in dijakov. Razmišljanja o naboru potrebnih kompetenc, posebno generičnih in predmetno specifičnih smo združili s sodelavci drugih področij projekta in pripravili nabor kemijskih, ki je nastal na podlagi podobno opredeljenih pri Tunning projektu. Le te smo preučili na zadnjih rezultatih raziskave Timss 2007.

Ker je naš cilj razvijanje sposobnosti in njihove uporabe v realnih življenjskih situacijah ter povezovanju znanja, smo poseben poudarek namenili pregledu sodobnih didaktičnih strategij, ki so prilagojene naravoslovju in obetajo uresničitev ciljev projekta.

S sodelavci na projektu smo v poletnem obdobju pripravili avtorska gradiva, ki so zasnovana za takojšnje preizkušanje v šolski praksi. Med njimi zasledimo sodobno zasnovna e gradiva iz področja penilcev, aspartam, vijačne tekoče  kristale kot temperaturne senzorje, model projektnega dela v naravoslovju, gradiva iz kemije z uporabo metode »case study« na primeru lipidov in vrednotenje prehrambenih izdelkov (čokolada, čips), primer več gradiv z uporabo »process oriented guided inquiry learning (pogil)« oz. vodeno aktivno učenje kemije, poskuse iz termodinamike,  uporaba spektrometra Spektra^tm v programu gimnazije, vrenje vode malo drugače, pantomima v kemiji, razvrščanje za mlajše in še več, kar lahko kemijo naredi popolarnejšo in prinaša razvoj trajnejšega znanja in potrebnih spretnosti.

Skupni predmeti (dr. Vlado Grubelnik)

Gradiva za skupno naravoslovje in podporne predmete se nanašajo na biološke, fizikalne in kemijske teme predvsem pri predmetih Spoznavanje okolja in Naravoslovje, razen tega pa na matematiko, tehniko in računalniške vsebine. Sem spadajo tudi predšolska vzgoja otrok in šole za učence s posebnimi potrebami. Zaradi tega so gradiva zelo raznolika. Posebej velja poudariti načrtno računalniško opismenjevanje učencev, tudi v nižjih razredih OŠ, na primer z uporabo e-vsebin. Vendar nas pri tem ne sme zanesti predaleč, saj virtualni svet ne more in ne sme nadomestiti resničnega. Pri naravoslovju mora biti vsaj na nižji stopnji vselej na prvem mestu neposredna izkušnja s pojavom, spremlja pa jo lahko načrtovan resnični poskus, bolj ali manj zahteven. Računalniške simulacije so ob tem dobrodošla poživitev pouka. Z ustrezno kombinacijo poskusov v skupinah, posamičnega dela (npr. z učnimi listi), frontalne razlage in diskusije, IKT (informacijsko komunikacijska tehnologija) in domačega dela lahko pokrijemo prav vse generične in predmetno specifične kompetence, kot smo si jih zamislili v projektu RNK.  

V zadnjih mesecih pripravljena gradiva opisujejo naslednje teme/področja: svetloba, lastnosti snovi v različnih agregatnih stanjih, elektrostatika (seveda le kvalitativen, površinski opis), IKT podprt prikaz kroženja vode v naravi, matematične učne igrice prek spleta, praktični in preprosti tehnični izdelki, gozd, delo z živalmi in podobno. Morda prav nekatere skrbno izbrane vsebine, kot so dinamični sistemi, npr. kroženje vode v naravi, dajejo učencem v nižjih razredih prve namige, kako lahko razvrščamo naravne pojave v tri osnovne naravoslovne vede (vodo asimilirajo živa bitja – biologija, rastline jo vgrajujejo v hranilne snovi – kemija, voda izhlapeva in pada kot dež ali sneg – fizika, itd.), hkrati pa se učenci zavedajo povezanosti – interdisciplinarnosti. Pri interdisciplinarnosti v zvezi s kroženjem vode v naravi lahko vpletemo še tehniko: voda poganja turbine hidroelektrarn in hladi reaktorje jedrskih elektrarn. Pa tudi matematiko: če je pretok reke toliko in toliko kubičnih metrov na sekundo, koliko vode se pretoči v enem dnevu? Matematično modeliranje je skrito v računalniškem prikazu dinamičnih sistemov, hkrati pa grafične ponazoritve, kot so vzročno – posledični diagrami, krepijo tudi učenčeve matematične kompetence.

Čas za kosilo

14:30 – 16:00

Delavnice po področjih

BIOLOGIJA: 0.80 (Oddelek za biologijo, pritličje)
FIZIKA: 0.46/2 (Oddelek za fiziko, pritličje)
SKUPNI PREDMETI: 0.46/1 (Oddelek za fiziko, pritličje)
KEMIJA: 01.33 (Oddelek za kemijo, klet)

Aktivno sodelujoči:  
Jana Ambrožič-Dolinšek, Milan Ambrožič, Said Bešlagič, Zlatko Bradač, Miroslav Cvahte, Eva Ferk, Andrej Flogie, Ivan Gerlič, Andrej Godec, Nikolaja Golob, Vladimir Grubelnik, Marjan Krašna, Brigita Kruder, Alenka Lipovec, Janja Majer, Maja Martinšek, Bojana Mencinger Vračko, Andreja Nekrep, Igor Pesek, Darija Petek, Sonja Plazar, Amand Papotnik, Robert Repnik, Darinka Sikošek, Andrej Šorgo, Andreja Špernjak, Jelka Strgar, Iztok Tomažič,  Nataša Vaupotič, Dušan Vrščaj, Kornelia Žarić, Jelka Avguštin, Daniel Bernad, Jožica Brecl, Darko Briški, Sanja Cvar, Silva Čepin, Irena Česnik-Vončina, Romana Čuješ, Robert Dimec, Matej Forjan, Lidija Grubelnik, Zdravka Hajdinjak, Katja Holnthaner Zorec, Jasmina Jančič, Zdenka Keuc, Marjeta Križaj, Magdalena Kunc, Samo Lipovnik, Damjan Osrajnik, Marjanca Poljanšek, Hedvika Popič, Davorka Pregl, Katja Stopar, Mladen Tancer, Diana Tavčar Ročenovič, Karmen Vidmar, Samo Zanjkovič, Jasna Žic, Andreja Kuhar, Alenka Mozer,  Ines Fišer, Bojana Vehovec, Karmen Polić, Tina Nemec, Iris Petrovic, Ivo Vek, Dragica Pešaković, Jasmina Caf, Nataša Zebec, Stanka Drobnak, Ivo Vek, Anja Breg 

Odmor za kavo

16:10 – 16:30

Predstavitev administrativnih navodil za delo na projektu, podpisovanje prisotnosti (Eva Ferk)

-  Izpolnjevanje časovnic pri podjemnih pogodbah
-  Izpolnjevanje poročil o delu za avtorske pogodbe
-  Priprava enotnih gradiv za avtorje 

16:30 – 16:45

Predstavitev dela v kemijski skupini (moderator dr. Nika Golob)

16:45 – 17:00

Predstavitev dela v biološki skupini (moderator doc. dr. Andrej Šorgo)

17:00 – 17:15

Predstavitev dela v skupini skupnih predmetov (moderator dr. Vlado Grubelnik)

17:15 – 17:30

Predstavitev dela v fizikalni skupini (moderator mag. Robert Repnik)

17:30 – 17:45

Zaključek posveta (izr. prof. dr. Ivan Gerlič)

17:45 - 19:30

Individualni razgovori